torek, 12. februar 2013

Slovenija te potrebuje!

 

















Figure : Uncle Sam[1]

Vlada je v nezavidljivem stanju in pričakovanja mnogih se bodo verjetno v kratkem uresničila. Že nekaj let pa si ljudje želijo novega sistema, novih ljudi, boljše čase, bolj stabilno prihodnost – ne glede na to, kdo je na oblasti. Sam sem zelo skeptičen, da se lahko zgodi, da bi Slovenija začela znova in pozabila na vse slabo ter se pretvarjala, kot da se nikdar ni zgodilo nič negativnega. Roko na srce, Slovenci nismo takšni. Uživamo v zamerah in si radi mečemo polena pod noge (kot da je to nacionalni šport) češ, zakaj bi šlo drugemu bolje od mene. Takšna miselnost nas bo slej kot prej pokopala ali pa privedla v roke drugih voditeljev, ki bodo znali preseči naše zamere in težave, ter se bolj objektivno soočiti s situacijo. Slovenci se v zdajšnjih okoliščinah lahko resetiramo, dvomim pa da se lahko formatiramo. 

Morda pa je pri nas le toliko sposobnih ljudi, ki bodo iz naše družbe narediti podalpsko »Švico« s čimer smo se pred nekaj leti hvalili? Si morda ti ta? Ženska ali moški, da ne bo pomote. Če se vidiš, kot možen kandidat, se prosim javi! Čas je pravi. V razmislek pa si preberi spodnje in se vprašaj naslednje: 

Si pošten kandidat?
Predstavljaj si, da ti nekdo ponudi milijon evrov, ki jih lahko poljubno razdeliš med razne ustanove. Ali ne bi med razmišljanjem pomislil tudi na to, da bi sam ustanovil podjetje in si prenakazal nekaj tisočakov, če že ne več. Morda za svoje otroke, da bi zamenjal svoj star avto, obnovil hišo, ali si zgradil novo, se odpravil na kakšno dolgo potovanje, ker iskreno si ga zaslužiš, saj več delaš kot marsikdo v tej državi in se ti zdi to povsem upravičeno, saj »tiste barabe« ne delajo nič, samo sedijo za mizo, pijejo kavo in imajo boljšo plačo kot ti. Pa še rečeš si, saj kdo bo pa opazil teh nekaj tisočakov? To ni nič v primerjavi z milijonom, ki ga boš pošteno razdelil med druge.

Kaj pa tvoj kolega, s katerim se poznata že od malih nog? On ima gradbeno podjetje, samo mu v teh nezavidljivih časih res ne gre dobro. Nekaj njegovih večjih naročnikov je šlo v stečaj, tako da zdaj dela samo manjša dela, toliko da si izplačuje najnujnejše. Odpustil je že 3 svoje pomočnike, dvema preostalima pa še komaj plačuje minimalca in socialne prispevke, čeprav vsi delajo po 12 ur na dan. A njemu ne bi nakazal še nekaj tisočakov, da si malo opomore?

Kaj pa tvoja partner/ica in ljudje, ki so te spravili na ugleden položaj, sorodniki … Saj razumete, kaj hočem povedati.

Preden človek pride na oblast, lahko govori marsikaj. Ko pa je dejansko v določeni situaciji, velikokrat reagira drugače, kot bi verjetno tudi sam pričakoval.

Imaš vizijo?
Večina voditeljev jo ima, tako v podjetju kot v družbi. Res pa je, da jo vsak izkorišča na svoj način. Žal nekateri na zelo negativnega, kar v najskrajnejši obliki lahko privede do nasilja in vojn. Torej, če si vizionar, poskrbi za to, da boš odgovorno ravnal z njo in predvsem je pomembno to, da jo začneš realizirati, ker ideja na papirju je samo ideja. Svet pa trenutno potrebuje veliko konkretnih inovativnih dejanj, ki ga bodo pomagala usmerjati v smer, ki si jo večina družbe želi. »Eksperimentirati« lahko začneš pri svojih bližnjih in nadaljuješ na širši množici. Vendar pazi, na bližnjih se ti slabe odločitve lahko dvojno maščujejo.

Znaš delati z ljudmi?
Veliko nas je verjetno že imelo priložnost delati v skupini. Takšno delo ima svoje prednosti in slabosti. Prednost so gotovo v tem, da več ljudi več ve. Če imamo dobrega mentorja, se lahko vsi znotraj skupine naučimo česa novega in skupaj razvijamo določeno idejo. Če je ta mentor slab, lahko zavira napredek celotne skupine, ustvarja sovražna razmerja, s tem, ko favorizira določene ljudi, si lahko ustvari zamere drugih udeležencev, ki se počutijo opeharjene. V takem primeru skupinski duh hitro zamre in se začne boj posameznikov za preživetje. To je sicer v določenih okoliščinah lahko tudi koristno, vendar odvisno od tega, ali posamezniki to konkurenco dojamejo kot konstruktivno ali destruktivno. Je pa dejstvo, da bolj, kot je posameznik socialno ogrožen, bolj bo deloval njegov nagon po preživetju in prej se bo počutil ogroženega. Se pravi, če želimo imeti konstruktivno okolje, moramo posameznikom zagotoviti stabilno osnovo, potem pa lahko od njega zahtevamo tisto nekaj več – dodano vrednost. Dodana vrednost pa se velikokrat ustvari iz napak, ki niso kaznovane ampak, nasprotno, nagrajene in iz katerih se ustvari nekaj novega, kar lahko plasiramo na trg in kar nam nudi konkurenco pred drugimi podjetji.

Kako prenašaš kritiko?
Ko te nekdo zmerja, se z besedami ali dejanji spravlja na tvojo družino …, boš znal ohraniti trezno glavo?
Ali pa si predstavljaj, da se nekaj časa ukvarjaš z določenim projektom, ga razvijaš in posvečaš večino časa doseganju dobrega rezultata. Pride do trenutka realizacije ali predstavitve, takrat pa ti nekdo od nadrejenih v fundamente skritizira tvoje delo. Kaj boš naredil? Boš lahko trezno pretehtal njegove besede in izluščil bistveno ali bi najraje šel do njega in mu s členki povedal, kaj si misliš o njemu. In morda nekoč, ko bo situacija obratna, ali boš znal objektivno oceniti delo taistega rablja tvojega projekta in pozabil na stare »zamere«, ali pa boš vse sile uperil v to, da ga prikažeš v slabi luči, tako kot je on nekoč storil tebi?

Kaj pa svoboda govora? Boš prenesel vse govoričenje in tračarije, ki jih boš deležen? Bolje zate, da se znajdeš v boju z mlini na veter.

Si socialno naravnan?
Te skrbi, kaj se dogaja s tvojimi bližnjimi, sosedi, sodelavci, sodržavljani, soljudmi? Veliko ljudi bi se verjetno ustavilo že pri prvih. Ste se vprašali, koliko od vas gre lahko k sosedu na kavo in kolikokrat oni pridejo k vam. Ali pa bi soseda raje tožili, ker se vozi po vaši parceli, ker mu njegova cipresa raste čez mejo, ker se njegov mulc dere v sosednjem stanovanju …? 

Ko vas brezdomec vpraša, če imate kaj drobiža za litrco, mu ga ponudite, ali se samo obrnete stran in si mislite, da zakaj bi dali denar nekomu, ki se zapija ali drogira, vi morate pa delati za ta denar? 

Kaj pa zdravje, ste zdravi? Vam dopolnilno zavarovanje pokrije vse storitve? Dobro, če ste zaposleni, relativno zdravi, še ne v pokoju, to verjetno za vas sploh ni relevantno. Kaj pa, ko boste nekoč bolj intenzivno potrebovali zdravstvene storitve in bo pokojnina (če bo sploh še obstajala v takšni obliki, kot jo zdaj poznamo) komaj pokrila vaše osnovne stroške  in zdravstvene storitve ne bodo med njimi? 

Pa si predstavljajte, da bi bili vplivna oseba, recimo minister za zdravstvo, in bi k vam redno prihajali zastopniki raznoraznih vplivnih zdravstvenih megakorporacij in bi vam ponujali samoplačniške zdravstvene storitve, kot alternativo zdajšnjemu »socialnemu« javnemu zdravstvu, z verjetno kakšnim »bombončkom« za vas osebno. Iskreno, od javnega zdravstva je seveda manj dohodka, kot bi ga bilo, če bi bilo celotno zdravstvo zasebno. Dohodki iz davkov bi se kopičili, trg bi pokazal realne cene določenih storitev (če se seveda ponudniki ne bi dobili za kakšno mizo in skupaj dorekli cene – kar bi moral seveda moral nadzirati Urad za varstvo konkurence, samo če smo iskreni ta niti ne deluje povsod tako, kot bi moral (Loterija Slovenija npr.)) in vse bi bilo lepo in prav. Right.

Če bi celotno zdravstvo prepustili trgu, se nam lahko zgodijo Združene države Amerike, kjer ljudje zastavljajo svoje hiše, da si lahko krijejo določene zdravstvene storitve. Si želimo to, verjetno ne. Če pa gledamo z vidika države, prinaša javno zdravstvo več davka in posledično več denarja v proračun. Kdo se pa lahko danes še temu odreče?! Se mu lahko ti in tvoji podporniki/upniki?

Znaš postavljati prioritete?
Gospa pade po stopnicah in si zlomi roko, tebi pa se mudi na konferenco o vojnem sporu med tvojo in sosednjo državo. Kaj boš naredil? Če boš pomagal gospe in zamudil konferenco, lahko državi preideta v vojno in na koncu bo globalna škoda veliko višja, kot pa če bi šel na konferenco in vmes poklical reševalce, ki bi verjetno hitreje in bolj učinkovito stabilizirali roko. Žal dosti situacij ni tako enostavno rešljivih. Je pa že dovolj, da se človek vpraša, kaj je v resnici bolj pomembno in se potem modro odloči. (Brezglavo) hitenje po navadi vodi v kaos.

Kako ti gredo pogajanja?
Pred nekaj časa šel v poslovalnico ponudnika telekomunikacijskih storitev in pred mano v vrsti je stal mož s televizorjem v škatli. Ko je prišel na vrsto, se je usedel na stol. Prodajalec ga je vprašal, kaj je narobe? Odgovoril mu je, da je kupil nov televizor in, ko je odprl škatlo, je bil monitor razbit. Nerodno. Neuki prodajalec ga je napotil na ponudnika poštnih storitev, češ, da naj tam napiše reklamacijo, ker so oni odgovorni za dostavo. Napaka! Takrat je moški povzdignil glas. V detajle ne bi šel. Zgodba se je na koncu razpletla tako, da je gospod odšel celo nasmejan iz prodajalne. Kako? Urgirati je moral vodja službe, da je nekako pomiril gospoda. Klical je vse mogoče ljudi in jim razlagal, kako nujen in pomemben primer ima ta trenutek pred sabo. Ampak to je prav to, kar je moški s pokvarjenim televizorjem takrat iskal. Pozornost! Naredil je »šou« za celotno prodajalno, vsi smo bili pozorni  samo na ta primer. Ko je moški opazil, da se je nekdo zanj potrudil, mu prikazal, kako pomemben je in da smo to opazili tudi drugi, se je glasno nasmehnil, prijazno pozdravil osebje in odšel. Bi tebi to uspelo? 

To je sicer dokaj enostaven primer, v primerjavi s kompleksnimi problemi, s katerimi se globalno srečujemo v družbi. Kako pa bi rešil problem manjšin, verskih in kulturnih razlik? Kako se pogajati s človekom, ki se noče pogajati? Si sploh upaš drezati v to?

Pogosto se soočamo s situacijami, kjer so razlike tako velike, da na prvi, drugi, tretji … n-ti pogled ni videti, da je zadeva rešljiva. Skrajnejši primer je na primer spor med ZDA in tako imenovanimi teroristi - definicijo si izberite po želji. Predstavljajte si sebe kot mediatorja med na primer predsednikom ZDA in vodjo neke »teroristične celice« in poskušajte zbližati njuna stališča. Good luck! Verjetno ga ni denarja na svetu, ki bi to rešil (pa verjetno se v tem sporu veliko vrti ravno okoli slednjega), da ne omenjamo še interese vsega zaledja.

Dobro, ne potrebujemo primerov iz tujine. Naš je priljubljen spor med »vašimi« in »našimi«. Kako se konstruktivno lotiti mediacije obeh polov, brez da te povozi balast? Očitno tudi mi rabimo neke namišljene sovražnike, da lahko opravičujemo dejstva in izvajamo določene ukrepe za interese manjšine (v negativnem smislu). Resnici na ljubo, to kar se je dogajalo v preteklosti, ne bo spremenilo tega, kar se dogaja zdaj in interpretacija zgodovine sodi v izobraževalne in konstruktivne kroge, ne pa v medije, kjer se takšne in podobne tematike uporabljajo kot politično orožje, predvsem pred pomembnimi političnimi dogodki.

Znaš z mediji?
Si karizmatičen? Ko stopiš pred skupino ali prijatelje, se svet začne vrteti okoli tebe ali je vse po starem, kot da te ni tam. Če ne boš znal nagovoriti množice, nisi pravi. Ljudje se morajo poistovetiti s teboj – vsaj večina. Ko/če bodo ljudje eno s teboj, boš lahko na miren način realiziral svoje (danes žal velikokrat tuje) ideje. Tako boš tudi zanimiv za medije in medije hočeš imeti na svoji strani.

Napačno sporočilo ima lahko katastrofalne posledice, na primer karikature Mohameda, danskega avtorja, lahko pa postane prikupna šala, kot je bila na primer fraza Johna F. Kennedyja: »Ich bin ein Berliner«, kjer se je sam označil, da je piškot. Mislil je seveda, da se smatra za Berlinčana.

Če boš prijazen z mediji, bodo mediji prijazni s teboj – seveda to ne drži. To je predvsem odvisno od tega, kdo nadzoruje medije in kaj bi želel narediti s teboj. Raziskovalno novinarstvo je v Sloveniji žal bolj želja kot pa realnost.

Medijska propaganda se je že večkrat izkazala za zelo učinkovito, a okoliščine so bile velikokrat negativne. Pripravi se, da boš vpleten tudi v to kolesje.

Kaj pa »žgečkljive« zadeve?
Si kdaj varal? Kdaj ukradel vrečko bombonov? Te je kdo videl v kakšni »nerodni« situaciji? So bili tvoji sorodniki na »pravi« strani, je morda kdo od tvojih prijateljev kriminalec, imaš kakšno »nenavadno« navado, prenašaš nelegalne vsebine s spleta, si kdaj kadil travo …? Če misliš, da nihče ne ve za te stvari, se verjetno motiš. Veliko energije se nameni temu, da se takšne stvari odkrijejo in potem s pridom izkoristijo proti tebi. Če ni nič takega, čestitam, si brezmadežen. Pa si res?

***

Vzemi si trenutek za razmislek in se vprašaj, če si človek pravega kova. Ali si oseba, ki bo znala voditi in hkrati poslušati, brzdati pretirano aktivne in spodbujati pasivne, si oseba besed ali morda tudi dejanj? Vprašanj je še mnogo in ni recepta, ki bo zagotovil želen rezultat in tudi ni zagotovila, da bodo ljudje zadovoljni s tabo. Stopi naprej in pokaži, kaj znaš, vendar odgovorno in ne za vsako ceno.
Slovenija trenutno išče voditelje in stolčki so zelo vroči, zato pazi, da se ne opečeš!



[1]                      http://www.google.si/imgres?imgurl=http://xroads.virginia.edu/~cap/sam/sam4.gif&imgrefurl=http://xroads.virginia.edu/~cap/sam/sam.htm&h=418&w=288&sz=59&tbnid=UrtFEgbbhpGW4M:&tbnh=90&tbnw=62&zoom=1&usg=__3dpiQUpkWKGo6_7Y-W37dYahLag=&docid=TuFUArqvgzoidM&sa=X&ei=SusXUbmMMaqG4ATYyoHQCA&ved=0CDMQ9QEwAQ&dur=581

1 komentar:

taresna pravi ...

kaj ti koristi, če si pripravljen iti v ta špil in/saj tudi imaš vse te lastnosti...
če pa te potem večina, ki pa jih nima - požre
kaj šele, da pa celo niti nisi v tapravi stranki
potem pa vse to itak nič ne velja
hja... žal... tako pač to pri nas je