Figure : Uncle Sam[1]
Vlada je v nezavidljivem stanju
in pričakovanja mnogih se bodo verjetno v kratkem uresničila. Že nekaj let pa
si ljudje želijo novega sistema, novih ljudi, boljše čase, bolj stabilno
prihodnost – ne glede na to, kdo je na oblasti. Sam sem zelo skeptičen, da se
lahko zgodi, da bi Slovenija začela znova in pozabila na vse slabo ter se
pretvarjala, kot da se nikdar ni zgodilo nič negativnega. Roko na srce,
Slovenci nismo takšni. Uživamo v zamerah in si radi mečemo polena pod noge (kot
da je to nacionalni šport) češ, zakaj bi šlo drugemu bolje od mene. Takšna
miselnost nas bo slej kot prej pokopala ali pa privedla v roke drugih
voditeljev, ki bodo znali preseči naše zamere in težave, ter se bolj objektivno
soočiti s situacijo. Slovenci se v zdajšnjih okoliščinah lahko resetiramo,
dvomim pa da se lahko formatiramo.
Morda pa je pri nas le toliko
sposobnih ljudi, ki bodo iz naše družbe narediti podalpsko »Švico« s čimer smo
se pred nekaj leti hvalili? Si morda ti ta? Ženska ali moški, da ne bo pomote. Če
se vidiš, kot možen kandidat, se prosim javi! Čas je pravi. V razmislek pa si
preberi spodnje in se vprašaj naslednje:
Si pošten kandidat?
Predstavljaj si, da ti nekdo
ponudi milijon evrov, ki jih lahko poljubno razdeliš med razne ustanove. Ali ne
bi med razmišljanjem pomislil tudi na to, da bi sam ustanovil podjetje in si
prenakazal nekaj tisočakov, če že ne več. Morda za svoje otroke, da bi zamenjal
svoj star avto, obnovil hišo, ali si zgradil novo, se odpravil na kakšno dolgo
potovanje, ker iskreno si ga zaslužiš, saj več delaš kot marsikdo v tej državi
in se ti zdi to povsem upravičeno, saj »tiste barabe« ne delajo nič, samo
sedijo za mizo, pijejo kavo in imajo boljšo plačo kot ti. Pa še rečeš si, saj
kdo bo pa opazil teh nekaj tisočakov? To ni nič v primerjavi z milijonom, ki ga
boš pošteno razdelil med druge.
Kaj pa tvoj kolega, s katerim se
poznata že od malih nog? On ima gradbeno podjetje, samo mu v teh nezavidljivih časih
res ne gre dobro. Nekaj njegovih večjih naročnikov je šlo v stečaj, tako da
zdaj dela samo manjša dela, toliko da si izplačuje najnujnejše. Odpustil je že
3 svoje pomočnike, dvema preostalima pa še komaj plačuje minimalca in socialne
prispevke, čeprav vsi delajo po 12 ur na dan. A njemu ne bi nakazal še nekaj
tisočakov, da si malo opomore?
Kaj pa tvoja partner/ica in
ljudje, ki so te spravili na ugleden položaj, sorodniki … Saj razumete, kaj hočem
povedati.
Preden človek pride na oblast,
lahko govori marsikaj. Ko pa je dejansko v določeni situaciji, velikokrat
reagira drugače, kot bi verjetno tudi sam pričakoval.
Imaš vizijo?
Večina voditeljev jo ima, tako v
podjetju kot v družbi. Res pa je, da jo vsak izkorišča na svoj način. Žal
nekateri na zelo negativnega, kar v najskrajnejši obliki lahko privede do
nasilja in vojn. Torej, če si vizionar, poskrbi za to, da boš odgovorno ravnal
z njo in predvsem je pomembno to, da jo začneš realizirati, ker ideja na
papirju je samo ideja. Svet pa trenutno potrebuje veliko konkretnih inovativnih
dejanj, ki ga bodo pomagala usmerjati v smer, ki si jo večina družbe želi. »Eksperimentirati«
lahko začneš pri svojih bližnjih in nadaljuješ na širši množici. Vendar pazi,
na bližnjih se ti slabe odločitve lahko dvojno maščujejo.
Znaš delati z ljudmi?
Veliko nas je verjetno že imelo
priložnost delati v skupini. Takšno delo ima svoje prednosti in slabosti.
Prednost so gotovo v tem, da več ljudi več ve. Če imamo dobrega mentorja, se
lahko vsi znotraj skupine naučimo česa novega in skupaj razvijamo določeno
idejo. Če je ta mentor slab, lahko zavira napredek celotne skupine, ustvarja
sovražna razmerja, s tem, ko favorizira določene ljudi, si lahko ustvari zamere
drugih udeležencev, ki se počutijo opeharjene. V takem primeru skupinski duh
hitro zamre in se začne boj posameznikov za preživetje. To je sicer v določenih
okoliščinah lahko tudi koristno, vendar odvisno od tega, ali posamezniki to
konkurenco dojamejo kot konstruktivno ali destruktivno. Je pa dejstvo, da bolj,
kot je posameznik socialno ogrožen, bolj bo deloval njegov nagon po preživetju
in prej se bo počutil ogroženega. Se pravi, če želimo imeti konstruktivno
okolje, moramo posameznikom zagotoviti stabilno osnovo, potem pa lahko od njega
zahtevamo tisto nekaj več – dodano vrednost. Dodana vrednost pa se velikokrat
ustvari iz napak, ki niso kaznovane ampak, nasprotno, nagrajene in iz katerih
se ustvari nekaj novega, kar lahko plasiramo na trg in kar nam nudi konkurenco
pred drugimi podjetji.
Kako prenašaš kritiko?
Ko te nekdo zmerja, se z besedami
ali dejanji spravlja na tvojo družino …, boš znal ohraniti trezno glavo?
Ali pa si predstavljaj, da se
nekaj časa ukvarjaš z določenim projektom, ga razvijaš in posvečaš večino časa
doseganju dobrega rezultata. Pride do trenutka realizacije ali predstavitve, takrat
pa ti nekdo od nadrejenih v fundamente skritizira tvoje delo. Kaj boš naredil?
Boš lahko trezno pretehtal njegove besede in izluščil bistveno ali bi najraje šel
do njega in mu s členki povedal, kaj si misliš o njemu. In morda nekoč, ko bo
situacija obratna, ali boš znal objektivno oceniti delo taistega rablja tvojega
projekta in pozabil na stare »zamere«, ali pa boš vse sile uperil v to, da ga
prikažeš v slabi luči, tako kot je on nekoč storil tebi?
Kaj pa svoboda govora? Boš
prenesel vse govoričenje in tračarije, ki jih boš deležen? Bolje zate, da se
znajdeš v boju z mlini na veter.
Si socialno naravnan?
Te skrbi, kaj se dogaja s tvojimi
bližnjimi, sosedi, sodelavci, sodržavljani, soljudmi? Veliko ljudi bi se
verjetno ustavilo že pri prvih. Ste se vprašali, koliko od vas gre lahko k
sosedu na kavo in kolikokrat oni pridejo k vam. Ali pa bi soseda raje tožili,
ker se vozi po vaši parceli, ker mu njegova cipresa raste čez mejo, ker se
njegov mulc dere v sosednjem stanovanju …?
Ko vas brezdomec vpraša, če imate
kaj drobiža za litrco, mu ga ponudite, ali se samo obrnete stran in si mislite,
da zakaj bi dali denar nekomu, ki se zapija ali drogira, vi morate pa delati za
ta denar?
Kaj pa zdravje, ste zdravi? Vam
dopolnilno zavarovanje pokrije vse storitve? Dobro, če ste zaposleni, relativno
zdravi, še ne v pokoju, to verjetno za vas sploh ni relevantno. Kaj pa, ko
boste nekoč bolj intenzivno potrebovali zdravstvene storitve in bo pokojnina (če
bo sploh še obstajala v takšni obliki, kot jo zdaj poznamo) komaj pokrila vaše
osnovne stroške in zdravstvene storitve
ne bodo med njimi?
Pa si predstavljajte, da bi bili
vplivna oseba, recimo minister za zdravstvo, in bi k vam redno prihajali
zastopniki raznoraznih vplivnih zdravstvenih megakorporacij in bi vam ponujali
samoplačniške zdravstvene storitve, kot alternativo zdajšnjemu »socialnemu«
javnemu zdravstvu, z verjetno kakšnim »bombončkom« za vas osebno. Iskreno, od
javnega zdravstva je seveda manj dohodka, kot bi ga bilo, če bi bilo celotno
zdravstvo zasebno. Dohodki iz davkov bi se kopičili, trg bi pokazal realne cene
določenih storitev (če se seveda ponudniki ne bi dobili za kakšno mizo in
skupaj dorekli cene – kar bi moral seveda moral nadzirati Urad za varstvo
konkurence, samo če smo iskreni ta niti ne deluje povsod tako, kot bi moral
(Loterija Slovenija npr.)) in vse bi bilo lepo in prav. Right.
Če bi celotno zdravstvo
prepustili trgu, se nam lahko zgodijo Združene države Amerike, kjer ljudje
zastavljajo svoje hiše, da si lahko krijejo določene zdravstvene storitve. Si želimo
to, verjetno ne. Če pa gledamo z vidika države, prinaša javno zdravstvo več
davka in posledično več denarja v proračun. Kdo se pa lahko danes še temu odreče?!
Se mu lahko ti in tvoji podporniki/upniki?
Znaš postavljati prioritete?
Gospa pade po stopnicah in si
zlomi roko, tebi pa se mudi na konferenco o vojnem sporu med tvojo in sosednjo
državo. Kaj boš naredil? Če boš pomagal gospe in zamudil konferenco, lahko državi
preideta v vojno in na koncu bo globalna škoda veliko višja, kot pa če bi šel
na konferenco in vmes poklical reševalce, ki bi verjetno hitreje in bolj učinkovito
stabilizirali roko. Žal dosti situacij ni tako enostavno rešljivih. Je pa že
dovolj, da se človek vpraša, kaj je v resnici bolj pomembno in se potem modro
odloči. (Brezglavo) hitenje po navadi vodi v kaos.
Kako ti gredo pogajanja?
Pred nekaj časa šel v
poslovalnico ponudnika telekomunikacijskih storitev in pred mano v vrsti je stal
mož s televizorjem v škatli. Ko je prišel na vrsto, se je usedel na stol.
Prodajalec ga je vprašal, kaj je narobe? Odgovoril mu je, da je kupil nov
televizor in, ko je odprl škatlo, je bil monitor razbit. Nerodno. Neuki
prodajalec ga je napotil na ponudnika poštnih storitev, češ, da naj tam napiše
reklamacijo, ker so oni odgovorni za dostavo. Napaka! Takrat je moški
povzdignil glas. V detajle ne bi šel. Zgodba se je na koncu razpletla tako, da
je gospod odšel celo nasmejan iz prodajalne. Kako? Urgirati je moral vodja službe,
da je nekako pomiril gospoda. Klical je vse mogoče ljudi in jim razlagal, kako
nujen in pomemben primer ima ta trenutek pred sabo. Ampak to je prav to, kar je
moški s pokvarjenim televizorjem takrat iskal. Pozornost! Naredil je »šou« za
celotno prodajalno, vsi smo bili pozorni
samo na ta primer. Ko je moški opazil, da se je nekdo zanj potrudil, mu
prikazal, kako pomemben je in da smo to opazili tudi drugi, se je glasno
nasmehnil, prijazno pozdravil osebje in odšel. Bi tebi to uspelo?
To je sicer dokaj enostaven
primer, v primerjavi s kompleksnimi problemi, s katerimi se globalno srečujemo
v družbi. Kako pa bi rešil problem manjšin, verskih in kulturnih razlik? Kako
se pogajati s človekom, ki se noče pogajati? Si sploh upaš drezati v to?
Pogosto se soočamo s situacijami,
kjer so razlike tako velike, da na prvi, drugi, tretji … n-ti pogled ni videti,
da je zadeva rešljiva. Skrajnejši primer je na primer spor med ZDA in tako
imenovanimi teroristi - definicijo si izberite po želji. Predstavljajte si sebe
kot mediatorja med na primer predsednikom ZDA in vodjo neke »teroristične
celice« in poskušajte zbližati njuna stališča. Good luck! Verjetno ga ni
denarja na svetu, ki bi to rešil (pa verjetno se v tem sporu veliko vrti ravno
okoli slednjega), da ne omenjamo še interese vsega zaledja.
Dobro, ne potrebujemo primerov iz
tujine. Naš je priljubljen spor med »vašimi« in »našimi«. Kako se konstruktivno
lotiti mediacije obeh polov, brez da te povozi balast? Očitno tudi mi rabimo
neke namišljene sovražnike, da lahko opravičujemo dejstva in izvajamo določene
ukrepe za interese manjšine (v negativnem smislu). Resnici na ljubo, to kar se
je dogajalo v preteklosti, ne bo spremenilo tega, kar se dogaja zdaj in
interpretacija zgodovine sodi v izobraževalne in konstruktivne kroge, ne pa v
medije, kjer se takšne in podobne tematike uporabljajo kot politično orožje,
predvsem pred pomembnimi političnimi dogodki.
Znaš z mediji?
Si karizmatičen? Ko stopiš pred
skupino ali prijatelje, se svet začne vrteti okoli tebe ali je vse po starem,
kot da te ni tam. Če ne boš znal nagovoriti množice, nisi pravi. Ljudje se
morajo poistovetiti s teboj – vsaj večina. Ko/če bodo ljudje eno s teboj, boš
lahko na miren način realiziral svoje (danes žal velikokrat tuje) ideje. Tako
boš tudi zanimiv za medije in medije hočeš imeti na svoji strani.
Napačno sporočilo ima lahko katastrofalne
posledice, na primer karikature Mohameda, danskega avtorja, lahko pa postane
prikupna šala, kot je bila na primer fraza Johna F. Kennedyja: »Ich bin ein
Berliner«, kjer se je sam označil, da je piškot. Mislil je seveda, da se smatra za Berlinčana.
Če boš prijazen z mediji, bodo
mediji prijazni s teboj – seveda to ne drži. To je predvsem odvisno od tega,
kdo nadzoruje medije in kaj bi želel narediti s teboj. Raziskovalno novinarstvo
je v Sloveniji žal bolj želja kot pa realnost.
Medijska propaganda se je že večkrat
izkazala za zelo učinkovito, a okoliščine so bile velikokrat negativne.
Pripravi se, da boš vpleten tudi v to kolesje.
Kaj pa »žgečkljive« zadeve?
Si kdaj varal? Kdaj ukradel vrečko
bombonov? Te je kdo videl v kakšni »nerodni« situaciji? So bili tvoji sorodniki
na »pravi« strani, je morda kdo od tvojih prijateljev kriminalec, imaš kakšno »nenavadno«
navado, prenašaš nelegalne vsebine s spleta, si kdaj kadil travo …? Če misliš,
da nihče ne ve za te stvari, se verjetno motiš. Veliko energije se nameni temu,
da se takšne stvari odkrijejo in potem s pridom izkoristijo proti tebi. Če ni
nič takega, čestitam, si brezmadežen. Pa si res?
***
Vzemi si trenutek za razmislek in
se vprašaj, če si človek pravega kova. Ali si oseba, ki bo znala voditi in
hkrati poslušati, brzdati pretirano aktivne in spodbujati pasivne, si oseba
besed ali morda tudi dejanj? Vprašanj je še mnogo in ni recepta, ki bo
zagotovil želen rezultat in tudi ni zagotovila, da bodo ljudje zadovoljni s
tabo. Stopi naprej in pokaži, kaj znaš, vendar odgovorno in ne za vsako ceno.
Slovenija trenutno išče voditelje
in stolčki so zelo vroči, zato pazi, da se ne opečeš!
[1]
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://xroads.virginia.edu/~cap/sam/sam4.gif&imgrefurl=http://xroads.virginia.edu/~cap/sam/sam.htm&h=418&w=288&sz=59&tbnid=UrtFEgbbhpGW4M:&tbnh=90&tbnw=62&zoom=1&usg=__3dpiQUpkWKGo6_7Y-W37dYahLag=&docid=TuFUArqvgzoidM&sa=X&ei=SusXUbmMMaqG4ATYyoHQCA&ved=0CDMQ9QEwAQ&dur=581
1 komentar:
kaj ti koristi, če si pripravljen iti v ta špil in/saj tudi imaš vse te lastnosti...
če pa te potem večina, ki pa jih nima - požre
kaj šele, da pa celo niti nisi v tapravi stranki
potem pa vse to itak nič ne velja
hja... žal... tako pač to pri nas je
Objavite komentar