Množični mediji, veliki brat današnje družbe ali mali
služabnik velikih interesov? Generator vsebin, ki so nam pisane na kožo. Mediji
naj bi ljudi seznanjali z novicami doma in po svetu. Pa je temu tako, ali so
današnji mediji samo rezultat statistike in odsevajo samo delček realnosti?
Kakšna je pravzaprav vloga današnjih medijev?
Vloga medijev in realnost
Mediji naj bi nas seznanjali z novostmi doma in po svetu.
Namesto nas naj bi zbirali najzanimivejše dogodke in nam jih predstavljali, da
nam ni treba potovati po različnih krajih in kontaktirati ljudi. In kako si
prenekateri mediji predstavljajo najzanimivejše trenutke: »Šokantno«, »škandalozno«,
»pretresljivo«, »grozljivo« … Vse te besede lahko najdemo vsak dan v medijih.
Instant šok terapija, da nas pretrese za kakšno minuto, če že ne ves dan. Da
nas zbudi namesto dobre kave in nam poskuša zaznamovati dan. S temi besedami
poskušajo mediji pritegniti našo pozornost, da bi jih kupili ali da bi
pogledali televizijske novice do trenutka, ko se začnejo predvajati oglasi. Še
bolje pa je, da nas postavijo v središče dogajanja, odbijejo nam zadnjo uro –
dobesedno, in potem smo že v središču vojnega spopada ali najhujše katastrofe v
zadnjih letih. 5, 4, 3, 2, 1 … Akcija!
Kaj v bistvu delajo današnji mediji? Mediji ustvarjajo
vsebine, ki jih mi želimo prebirati, gledati ali poslušati. Današnje novice
niso več novice, ampak so vsebine, ki privabijo najširši možni krog ljudi. Iz
tega so tudi nastali množični mediji, ki so namenjeni množični družbi, v kateri
danes živimo.
Pred kratkim sem gledal zanimivo predavanje, kjer je je
Kevin Spacey dejal, da so novice nehale biti novice v 80-ih letih, ko so
časopisi začeli tekmovati z zabavno industrijo. Ko je neka »novica« napisana,
da bi z njo čim več zaslužili, potem to ni več novica. Današnje novice niso več
vir informacij, ampak vir zaslužka. Ste
se kdaj vprašali, zakaj toliko tragičnih in šokantnih novic? Odgovor je zelo preprost.
Ker to ljudi privabi in to se prodaja – smrt in seks. Danes novica, ki ni
senzacionalistična, ne pride na prve strani – sicer pa lahko iz največje
nepomembnosti naredimo največjo senzacijo s par ključnimi besedami in udarnim
nagovorom. Če imate nekaj časa, si poglejte medije v bližnjem kiosku, spletne
portale ali glejte večerne informativne oziroma bolj podatkovne oddaje in
presodite, koliko senzacionalističnih naslovnic vas vabi k nakupu in koliko
udarnih nagovorov, podkrepljenih z godbovsko glasbeno podlago, vas bo povabilo
k ogledu »novosti«?
Instant zabava
Verjamem, da človek išče zabavo in sprostitev od
marsikdaj prenapornega vsakdana. Vsebine v današnjih medijih pa nam nudijo ravno
to; instant kratkotrajni »odklop« od realnosti. Samo kaj, ko potem te vsebine
postanejo kot neke vrste droga. Ko se enkrat navadiš na takšno instant zabavo,
se težko odvadiš od nje. Tako enostavno je prebrati kratek članek s tako ali
drugačno senzacionalistično vsebino in si zapolniti misli. Zakaj bi nekdo bral
dolge in zahtevne vsebine, ki nas »silijo« k razmišljanju, ko pa imamo že tako
ali tako preveč dela? Vendar vam povem, da nas dober članek lahko veliko bolj
navdahne in informira kot pa kratka skopirana novica z nekaterimi kvazi dejstvi,
ki jih redko lahko preverimo. Sporočilo dobrega članka si bomo zapomnili dalj
časa in morda začeli vsebino tudi upoštevati v našem življenju. Kratke udarne
novice pa prihajajo kot po tekočem traku, nas šokirajo in odidejo, ker na nas
že čaka nova šokantna novica …
Pozitivna plat senzacionalizma v množičnih medijih
Kljub vsemu pa ima senzacionalizem tudi pozitivno plat,
kar lahko spremljamo prav v zadnjem času, ko je veliko držav na Balkanu
poplavljenih. Naslovnice so poplavljene z vsebinami o poplavah. Vendar pa
mediji poleg tega poročajo tudi o tem, kako mnogi pomagajo prizadetim v
poplavah, kako ljudje iz različnih držav pošiljajo pomoč, kako premožnejši
namenjajo milijone, kako sovaščani skupaj urejajo nasipe in kako vojska
resnično skrbi za ljudi. To so prizori, ki navdihujejo - kljub vsej tragičnosti.
Žalostno je, da mora to spodbuditi naravna katastrofa. Tega bi se morali
zavedati, predvsem ko ne bi bilo poplav ali potresov. In mediji bi lahko tu
igrali zelo pomembno vlogo. Namesto, da bi nam servirali vsebine, ki nas
namensko razdvajajo in vznemirjajo, bi lahko poiskali tisto, kar nas navdihuje
in združuje – pa ne mislim samo na vsebine, ki bi združevale izključno
prebivalce Balkana, ampak ljudi iz vsega sveta.
Strah
v medijih
Vas je bilo kdaj strah, ko ste gledali večerna poročila
in je bil prispevek, posnet z mobilnikom iz kakega krvavega strelskega obračuna
med »teroristi« in »dobrimi fanti«? Če že ne strah pa vas je vsaj odvrnilo od
tega, da bi recimo letošnje počitnice preživeli kje drugje kot recimo v Egiptu,
Turčiji, Ukrajini, Nigeriji…?
Strah je odličen obrambni mehanizem, ki nas spravi iz
marsikatere težave, je pa hkrati tudi odličen način za nadzorovanje. Človek, ki
se boji, bo iskal varnost in, ko nam mediji servirajo grozljive novice, nam
hkrati tudi ponujajo varnost – varnost je v našem domu, na našem kavču. Nevarnost
se dogaja zunaj, mi doma pa smo varni. Samo sedimo, gledamo televizijo,
spremljamo oglase in smo varni. Ne rabimo razmišljati, kaj se dogaja zunaj in
zakaj, ker to bodo za nas poskrbeli drugi; v prvi vrsti so to politiki in vojska,
no, pa da ne pozabimo vremenarjev, seveda. Ko nas nek program priklene na kavč,
lahko počne z nami, karkoli želi. Manipulira lahko z našimi mislimi. Nagovarja
nas, kaj smemo jesti, kam lahko gremo, kdaj naj gremo … Vse je poskrbljeno. Mi
moramo biti samo pasivni in bo vse v redu – in to pasivnost še kako dobro
izkoriščajo tudi drugi. Velikokrat se ne zavedamo, kako zelo si medijske mreže
prizadevajo, da bi pridobile gledalce. Svoje reporterje pošiljajo na vojna
žarišča, samo da bi lahko naredili ekskluzivni posnetek – potem se pa čudijo,
da jih ugrabljajo in mučijo. Ampak to je vse za nas – zato, da nas nekoliko
prestrašijo z novico, potem pa nas hitro pomirijo, da smo na našem kavču varni;
nekdo tretji pa bo medtem manipuliral z nami – seveda podzavestno - prek oglasov,
telemetrije, nastavljanja določenih ljudi, prikazovanja »javnomnenjskih
raziskav« …
Instant vsebine
... se nadaljuje
Ni komentarjev:
Objavite komentar